Leta sta bila prav res cisto vredu. Razen nekaj rahlejsih tresljajev ni bilo prav nic hudega in mislim, da sem prvic cisto zares spala na avionu in to toliko, da v skoraj 7 urnem letu nisem uspela pogledati niti enega filma (pa dalec od tega da ne bi bilo res dobre izbire).
Potem sva po nekaj sprehodih gor in dol po cesti pred letaliscem le uspela najti bus ki naju je pripeljal v center in tam spet z malo gor in dol hostel. Ko sem vstopila v sobo je bila moja prva misel sicer "zaporniska celica", ampak ajd, za dvakrat prespat bo dobro.
Nahodila sva se ze v prvem dnevu kar precej. Kuala Lumpur je sicer velemesto kot pac vsako drugo. Nisem tip cloveka, ki bi me velemesta kaj extra navdusila, tako da v resnici komaj cakam jutrijsnji pobeg na otok k orangutanom (to je namrec najina prva planirana tocka).
Sicer pa nekaj ugotovitev in dejstev zadnjih dveh dni:
Do sedaj videne zivali: 1 geko (ki sem ga srecala pod tusem v hostlu), 1 podgana (nekje na ulici), 1 pes (viden sicer iz avtobusa tam dalec zadaj nekje), ena opica 9na cesti ob restavraciji), 4 macke (od tega ena z zlomljeno taco :(, druga pa v narocju enga malezijca. kam jo nese nisem hotela niti pogledati).
Hrana pece. Posledicno sigurno pojes manj, kar niti ni nujno slabo. Slaba stran tega je, da si kmalu spet lacen. Ze zdaj komaj cakam mamino kuhinjo.
Letalo ni nujno najbolj strasen prevoz. Bolj kot 13 ur letenja je bila strasna 1 ure voznje z avtobusom iz letalisca v mesto.
Japanke te po samo pol leta ne-nosenja ne ozulijo tako kot po 1 letu :)
Pogresam pse.
Pa sigurno se kaj kar bom pozabila napisat, ker pac sem mal pozabljiva in grem zdaj se na eno pivo, potem pa spakirat in ugotovit, kako brez udilke ne bova zaspala jutri zjutraj in bova ujela bus, ki odpelje ob 8ih, da bova ujela avion ki odpelje ob 12ih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar