30. sep. 2010

Odšla sva spet

Vsak svoji samoti naproti,
pa sva komaj občutila,
kako je lahko topel stisk dveh rok.

Odšla. Preprosto. In spet,
kar sva bila:
Komaj še človek. Tako čudno ubog.

Vse, vse je dobilo drug obraz ta hip:
drevesa, hiše, oblaki, nebo
in ceste so, ko da nikamor vec ne držijo
in je vseeno,
kam nameriš nogo.

Odšla sva vsak svoji samoti naproti.

Reci:
Kolikokrat bo še treba oditi
in za vselej pustiti ob poti
drobec srca?

(Ivan MINATTI)


28. sep. 2010

En kup dogodivščin

Od zadnje objave se je kar precej dogajalo. Po Italiji je bil na vrsti letni tabor reševalnih psov, ki je ponovno potekal v Varpolju, ki vsakič ponuja odločna delovišča, lepo okolico in odlično organizacijo. Letos smo bili nekoliko razočarani zgolj in samo nad hrano. Sicer pa spet veliko dobrih treningov in dobre družbe.

Po krajšem počitku smo se v začetku septembra odpravili v avstrijski Tritol na teden treninga v iskanju izpod ruševin, kjer smo dodobra utrudili pse v vsakodnevnih težkih iskanjih ter na koncu še simulaciji MRT preizkušnje, ki je vključevala tri dnevna in dva nočna iskanja. Sila se je dobro odzrezala z lepim in vztrajnim delom, ki pa je na žalost za sabo potegnil tudi nekaj novih težavic, ki se jih morava lotiti kar čim prej. Verjetno pa ne bo hujših posledic in bo Sila kmalu nazaj taka kot mora biti. Sicer pa so Tritolske ruševine itak sanjske za vsakokar, ki rad išče in trenira iskanje izpod ruševin. En sam vhod v rov te pogosto popelje v nešteto različnih grobov in pes se mora kar potruditi, da najde pravo lokacijo. Pogosto pa tudi vodnik, da razume kaj mu pes pokaže.

Pretekli deževni vikend pa je potekal v Zagorju na IRO vaji ekip reševalnih psov. V trojkah smo se prebijali čez 6 delovišč. Ker je vodja naše ekipe super dobro izžrebal štartno številko smo se zjutraj lahko tudi nekoliko naspali in se odpočili od napornih dni in napornejših večerov. Namočilo nas je v soboto zelo. Prvič se mi je zgodilo, da sem imela oblačil seboj ravno prav ali pa skoraj premalo. Običajno jih več kot pol ostane nedotaknjenih. Zdaj vem, da je prav tako in da bo upam, naslednjič ostalo nedotaknjenih vsaj 3/4 oblačil iz potovalke. Sicer pa je bila vaja super. Odlična delovišča, kar nekaj zank in lep rezultat.

Vsi dogodki zadnjih dveh mesecev me puščajo polno želje in volje po nadaljnjih treningih in kmalu se bomo spet borili z novimi preizkušnjami, ki jih v nadalje upam kaj bolj aružno opišem in podkrepism s slikami. Tokrat pa so slike zgolj iz Tritola ;)

Čakanje...


Pa malo "letenja"...


In takoj za tem nakazovanje

in veselje

Skica, da bodo tudi drugi vedeli kaj se dogaja...

Iskanje


In spet veselje

Na koncu pa pospravljanje šotora :)