Ko sva se z Matejo nekaj let nazaj pogovarjali in ugotavljali, kako bi obe svoje življenje radi posvetili psom, njihovi vzgoji in šolanju ne vem, če sem zares verjela, da bom danes kjer sem. Bolj se je zdelo kot neuresničljive sanje. Kot nekaj kar si predstavljaš, da je tako lepo da je neuresničljivo.
Ko sva se pred tremi leti, odločili, da bova uresničili neuresničljivo, se je še vedno zdelo, da morda sploh ni možno. Pa sva se vseeno podali v to.
Ko sem pred dvemi leti v službi povedala, da bo moja služba postalo moje življenje in to nekje drugje. Huh. Šele ko sem to tam na glas izrekla, sem začutila, da se čisto zares uresničuje. Občutkov se še danes spomnim. Bili so tako močni, tako vznemirljivi. Tako prijetni in strašni obenem. Tako novi, da jih nisem znala deliti z nikomer razen s seboj. Obenem so bili osvajajoči. Dali so mi veliko nove moči.
Ko se danes vprašam, če sem kdaj sprejela boljšo odločitev vem, da je bila ta najboljša.
Pasja šola Fajn pes mi je prinesla toliko lepih trenutkov in toliko novih poznanstev s tako prijetnimi ljudmi in njihovimi psi, da tega drugje ne bi mogla doživeti. Neprecenljivo je deliti znanje s tistimi, ki to želijo. Neprecenljivi so zabavni trenutki v naši pasji šoli. Najbolj neprecenljivo pa je zbiranje s tistimi, ki po zaključenih treh ali štirih tečajev še vedno prihajajo, se zabavajo in uživajo v delu s svojimi psi. Točno to je tisto, kar je bil najin cilj. Da ljudje spoznajo, kako prijetno je lahko sobivati s psom in se z njim imeti lepo, pa naj bo to doma, na sprehodu, med opravki ali v pasji šoli Fajn pes :)
