Bukittingi

Torej, Bukittingi kot receno cisto pravo mesto. Veliko prometa, veliko trgovin (pa vseen prov cist nic za kupit).

Danes sva sla na trznico, ker je ob sredah in sobotah ta velika trznica in lahko kupis vse. Ampak res cist vse. Ni da ni. Lahko se obleces, opremis kuhinjo in nabavis vse kar ti pade na um, da se lahko poje. Kure kar sproti na stantih pobijajo in jih oskubijo. Ribe lahko kupis ze narezane al pa cele, zive mrtve in nekje na poti v smrt. Vecino casa sem bezala stran od tistih stantov s kurami, ker to pa je mal kruto zame. Sej vem, da tako pac je, pa vseeno... Ne morem gledat :(

Potem sva si sla pogledat nek muzej, neko kvazi trdnjavo (pojma nimam kaj nej bi bilo ker vse kar je za videt je ena na pol podrta zgradba. Kr neki. Poleg tega pa je zivalski vrt, kjer imajo vse mozne ptice, pa slone, opice, dva tigra, aligatorja in krokodile, pitone in se nekaj drugih zivali. Lonely'jev opis zivalskega vrta je da je "just depressing". Ampak je to zelo milo receno. Ker sama tezko prenesem ze Ljubljanski zivalski vrt me je tole cist potrlo. Niti slikat teh zivali nisem mogla, ker sploh ne zelim take zalosti obdrzat v spominu. Ceprav mislim, da izraza na obrazu orangutana ne bom nikoli pozabila. Res izredno zalostno.

Vceraj sva prehodila mesto iz vseh in v vse smeri sla pa sva si pogledat tudi eno vasico, kjer pravzaprav razen treh stacun (v katerih ravno tako ni nic za kupit), ni kaj dosti videti.

Upam, da naju vsaj nekoliko navdusijo glasbeniki in plesalci. Zvecer greva namrec pogledat predstavo tradicionalnega plesa in glasbe. Jutri pa jo mahneva naprej proti Maninjao jezeru za dva dni, potem pa juzno od Padanga na morje za stiri dni. Toliko da prideva nazaj z barvo, ki nama jo boste zavidali :P


Evo, ce se vmes zgodi se kaj zanimivega se se javim, sicer pa... see you soon.