Javljanje :)

Tokrat pa sem si naredila kar spisek, da cesa ne pozabim. Trenutno sedim v enem cosku na netu v mestecu Berastagi, ampak najprej po vrsti od tam kjer smo nazadnje ostali.

Torej, najin drugi dan v Bukit Lawah sva si sla pogledat Bat Cave. Kot ze ime pove je v jami ogroooomno netopirjev. Jama je velika, ima tri "sobe" in kot receno, celo bogastvo netopirjev. Mislim, da mi jih je kar dobro uspelo ujeti na fotke, ampak fotke objavim ko se vrnem. Po ogledu jave sva sla se cca. 2 km do reke in se v njej naplavala in dodobra sprala iz sebe svinjarijo iz jame (nisva prav cista ven prisla :)).

V cetrtek pa sva krenila naprej proti Berastagiju. Ker voznja z avtobuom traja celo vecnost, sva placala tisto malo razlike in sla z mini busom, ki je kao hitrejsi. No, ta minibus je v bistvu kombi, v katerem je sedezev za 11 ljudi. Verjetno mi ni treba na dolgo opisovati kako je ta pot zgledala ampak bo dovolj ce povem, da smo ga uspeli napolniti do 22 ljudi. Ja, ni bilo udobno, pa tudi prav varno se nisem pocutila, ampak zdaj je ta triurna voznja za nama in jutri naju caka nova. Kakorkoli... Z minibusom sva sla do Medana in od tam na bus do berastagija. Ne vem kako je mozno, da so stoli na busu tako ozki, potem pa se nanje spravi toliko ljudi. No ja, pocasi se navajam ;)

V Berastagiju sva se stacionirala v sobi, ki ima tokrat namesto strbunk WCja v kopalnici pravo skoljko. Pa vseeno tudi na njo nekako ne sedes, tako da je strbunk opcija boljsa (sem zdaj ugotovila).

Danes sva sla na vulkan Sibayak. Gor vodi najprej cca. 2 uri cesta (ampak sva sla pridna pes mal razmigat telesa po vseh teh voznjah) in potem ko se zgubis, gres 20 min dol in pol ugotovis, da si bil prav in gres nazaj gor in ti v drugo uspe najt pot je se slaba ura po prav OK pot skozi junglo da prides gor do kraterja, ki ni glih krater, ampak OK. Vonj je pravi in na mnogo mestih se iz skale ven kadi.

Se bolj zanimiva je bila pot dol, saj sva se spustila na drugo stran hriba, kjer se nahajajo lokalno strasno opevani "hot springs" v katerih se lahko kopas. No midva sva si jih pogledala in se sinhrono odlocila, da se pri tej vrocini ne bova kopala v skoraj vreli vodi. Tako sva spet ujela en minibus (malce drugacen tokrat, ker je bolj lokalen). Zadaj nima sedezev ampak klopi in ko e te napolnijo do zadnjega milimetra folk pac spleza na streho ali pa vso pot prestoji na vratih. Zdaj je ze postalo zabavno :)

Kar se tice hrane je bila le ta v Bukit Lawangu bozanska. Res vse kar sva jedla je bilo super dobro. Tule sva sla vceraj v eno ta ulicno restavracijo (tista varianta, kjer imajo hrano pripravljeno vnaprej) in je bilo grozno zanic. Se sam riz je bil totalno brez okusa. Bljah. Tko da so nama lakoto v koncni fazi resile pecene banane in sadje. Berastagi je namrec znan po "fruit market" in sva nabavila mandarine in mango. Pecene banane so pa itak kjerkoli zakon. Danes bova pa poskusila restavracijo, ki jo omenja Lonely planet pa da vidmo.

Pa se tole morm povedat. Dejstvo, da se promet vrti v kotra smeri kot smo navajeni res ni macji kaselj. Ko gres cez cesto vztrajno gledas v narobe smer. Da me je vceraj skoraj zbil en motor ne upam napisat, da ne bo mami zdaj cist prestrasena zame :P Ampak mislim, da se pocasi navajam in da pogledam pac vsakic najprej v obe smeri, da ugotovim, kam moram gledat, da bo prav. Pa se ce ves kam gledat ni prav simpl prit cez cesto.

Ewo, toliko za danes. Jutri potujeva naprej proti Lake Toba, najvecje vulkansko jezero na svetu (menda). Huh spet bo popotovanje.