Moja pasma je, kot mnogi že vedo: zlati prinašalec. Natančneje, zlata prinašalka je moja pasma psa. Ne le še vedno, ampak zmeraj bolj trdim, da je zlati prinašalec ena od pasem, kjer je karakterna razlika med psom in psico največja. In ne, to nikakor ne pomeni, da mi psi te pasme niso všeč! Je pa pri tem še ena podrobnost: to, kar je nastalo iz zlatih prinašalcev mi je vedno manj všeč. Zlati prinašalec je delovni pes in NE pa razstavni pes. Zlati prinašalec je zlate barve in NE bele barve. Zlati prinašalec ima lahko in NE težko konstitucijo. In nenazadnje: zlati prinašalec teče, ko vržeš palčko, žogico ali pa raco! In ja, zlati prinašalec skoči v vodo, ko jo vidi. Razen če mu res ne pustiš.
Zlata prinašalka je bila moj prvi pes. Natančneje: bila je naš prvi pes. Ampak če ne bi bilo mene in mojega enajstletnega teženja, tudi June ne bi bilo pri nas. In ko je šla na drugo stran mavrice sem rekla, da nikoli več ne bom imela tako fajn psa. No, pa sem se zarekla. Ker imam spet tko fajn psa! Ker imam spet najboljšega psa. Ja, vem, ampak saj sem rekla, vsakemu je njegov najboljši :) Ampak tole je, zakaj je meni Sila, moja najbolj zlata zlatka tako zelo všeč: ker je tako lahko živeti z njo. Ker je vedno lačna (kar sicer res ni najbolj fajn, ker je lačna tudi tistih stvari ki ni prav da jih poje). Ker ima tako fajn iskrico v očeh. Ker rada dela z mano. In ker kljub temu, da rada dela še ne pomeni nujno, da vedno vse naredi prav in me še vedno uči, da moram najprej jaz naraditi prav, da lahko ona naredi prav. Ker ve, kdaj je čas za žur in kdaj je čas za dat mi mir (ok ok, sej vem, da to tudi drugi znajo - ampak ona zna boljš :P). Ker s tako lepim nasmeškom spi po lepo preživetem dnevu.
In preposto, ker je ona moja Sila! In ne, res ni čisto navadna zlata prinašalka!
In jutri pokažem, kaj je bilo najlepše darilo za rojstni dan! Potem boste spet razumeli ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar