Malo višje

Lepo je bilo po dolgem času malo višje...

Sila morska vila

Voda je zakon?

Žogica je zakon ;)

Če je dovolj dolgo gledaš, se morda premakne?

Sila the great

kot bi jedel veliko čokolado z lešniki

My super girl

Zaostanek

Vidim, da sem čisto v zaostanku. Veliko se je zgodilo v tem času, tako da pravzaprav nisem niti vedela, kaj naj sploh pišem. Nekako bi povzela, da je bila menjava službe prava odločitev, saj se pasja šola Fajn pes kar nekako prijemlje in imamo trenutno v teku 4 tečaje. Hkrati sem s tem dobila čisto novo življenje s svojimi psi, ki jih sedaj nekako lažje kdaj pustim tudi doma, ker imajo kljub vsemu več moje družbe - in jaz njihove :)

Na kvalifikacijah za svetovno nama je zmanjkala ena prav dobra ocena, ki sva jo sfalili za 1 samo piko, tako da sva ostali doma. Kar po pravici rečeno niti ni slabo ;) Nama prija malo oddiha. Takšnih in drugačnih novih preizkušenj bo itak vsak čas spet polno.

Domača hiša počasi pristaja na najine ideje renovacije, ki se bodo upam lahko pričele v dogledem času. Sploh glede na to, da kljub moji želji po selitvi zaenkrat ostajamo kar tu, med vsem tem betonom. Hvala bogu za vsaj tistih par kvadratnih metrov trave na vrtu in nekaj grmičkom, ki malo razbije ves ta beton.

Najslabša novica pa je, da se je pasji del ekipe Fajn pes skrčil za eno pomembno članico, Taro. Bila je definitivno najboljši rotweiler kar sem jih kdajkoli imela priložnost spoznati. Bila je tako ravno prava, da bo njeno mesto težko zapolniti. Vsaj delno, bo vedno ostalo njeno. Tarči, bodi dobro tam na drugi strani!

Sumatra razno

Medtem, ko tuhtam po kakšnih sklopih naj sploh objavim ostale slikice si lahko pogledate tele, ki najbolj pašejo pod razno.

Bording pass iz Kuala Lumpurja v Medan - na tak pildek kot ga pri nas dobiš v Mercatorju za račun, pa na roke skupi sklamfan. Sploh ne vem, zakaj drugod tako komplicirajo z nekimi kartončki z žepki in vse.

Banana juice with style

Entrance fee for the Bat cave te pride: 1. 5.000 rupij po osebi predno vstopiš. 2. ko se vrneš nazaj pa še enkrat 5.000 rupij za vodiča (pobček na levi), ki je za tabo pritekel od bogsigavedi kod in ti začel kazati jamo. 3. po en cigaret za vse, ki so pač tam.

Če ste se kdaj spraševali kako ananas raste:

Prodajalna sladoleda.

Pralnica in prodajalna norih gob. Še vedno ne vidim povezave. Sicer pa nore gobe lahko dobiš praktično kjerkoli v Samosirju na Lake Toba. Tudi omleda z norimi gobami je na meniju. Prišla te bo 80.000 rupij, to je cca. 6 €. Ker pa imam sama fobijo pred substancami, ki povzročajo halucinacije, ne morem garantirati učinka.

Ko se pojavi potreba po novih zobeh bo Bukittingi pravo mesto za vas. Na eni sami ulici boste lahko izbirali svojega ponudnika vaše nove zobne proteze.

Slika je res slaba, ampak: ribji čips. Ja, tko resno ribji, ker je v sredini prav ena cela mala ribica. Z glavo, plavutko in vsem...

Slike s Sumatre - končno

Ne vem zakaj, enostavno se prej nisem spravila k temu... Ampak tukaj jih je ene par, malo za okus :)

Ker vseh ne morem tule gor spravit gremo kar po kategorijah.

Najprej - živalice - kakopak ;)

Opice - itak jih je polno. Tele se sprehajajo mimo sobe po dvoriščih, ob cestah, povsod. Tale je doma v vasici Bukit Lawang. Tam imajo tudi feeding center za orangutane, ki jih nisva slikala, ker je vstopnina za fotoaparat dvakrat višja kot vstopnina za eno osebo :)

Tudi v Bukit Lawangu v "Bat cave". Netopirjev ni da ni. Pa še kaj drugega se najde.

Tale 'dična je takoj ob najinemu prihodu pritekla v pozdrav in...

bila trdno odločena, da bo pri nama v sobi.

Ena prevelika kobilica na stolu na terasi.

Nečaka od 'dične zgoraj

Bik je na Sumatri kar vsakdanje srečanje. Vsaka družina, če le ima dovolj zemlje ima tudi bika. Običajno ga kupijo kot mladiča in ga imajo dve leti. Da torej lepo zraste in se poredi potem pa ga prodajo naprej. Prodaja bikov pa poteka preko posebnih agentov, ki se bavijo zgolj s tem. Zanimiv biznis, a ne?

Don't ask! Ni fotomontaža!

Lavinski tečaj 2010

Letos je bilo mraz. Ampak meni je po tisti vročini zadnjih dni na Sumatri prav pasalo. V soboto mi je bilo še vroče, v sredo pa je že prišlo na vrsto hlajenje. Skupina zabavna, delovna in s samimi super psi :) Tule pa je nekaj fotk ki jih je za nas posnel Žiga Ponikvar. Stokrat hvala!

Brrr je mraz

"Wu"

Ku-ku

Dober dan 

Tole je pa moje :P 

 :)

Vem...

... da še vedno dolgujem opis zadnjega tedna in seveda fotke. Delam na tem, nisem pozabila. Ampak ker sem bila doma dva dni, potem pa sem se šla za pet dni hladit na Vršič, mi še ni uspelo. Ne bom pozabila! Obljubim. Tudi kaj o lavinskem tečaju na Vršiču še napišem. In potem še od izleta, ki ga bomo naredili v Italijo ta petek do nedelje... No, dolgčas mi res ni ;)