Za boljši odpoklic pri psu

Na sprehodu pogosto srečujemo pse, ki svojega človeka sploh ne slišijo.
Zakaj je temu tako in kako lahko izboljšate odpoklic svojega psa se lahko naučite na seminarju in delavnici Pasje šole Fajn pes: ODPOKLIC - Kako naučim psa, da pride k meni, ko ga pokličem?, ki bo v nedeljo, 4. marca 2012.

Več o seminarju

Najlepše darilo!

Takle portret bi verjetno vsak lastnik želel imeti :) Jst ga imam! 

Tvoja pasma

Vsak pes je nekaj posebnega. In vsak lastnik ve, da je njegov pes najlepši, najboljši in sploh naj naj. Pa naj bo pasemski ali nepasemski. Marsikdo pa ve, katera pasma psa je njegova pasma psa.

Moja pasma je, kot mnogi že vedo: zlati prinašalec. Natančneje, zlata prinašalka je moja pasma psa. Ne le še vedno, ampak zmeraj bolj trdim, da je zlati prinašalec ena od pasem, kjer je karakterna razlika med psom in psico največja. In ne, to nikakor ne pomeni, da mi psi te pasme niso všeč! Je pa pri tem še ena podrobnost: to, kar je nastalo iz zlatih prinašalcev mi je vedno manj všeč. Zlati prinašalec je delovni pes in NE pa razstavni pes. Zlati prinašalec je zlate barve in NE bele barve. Zlati prinašalec ima lahko in NE težko konstitucijo. In nenazadnje: zlati prinašalec teče, ko vržeš palčko, žogico ali pa raco! In ja, zlati prinašalec skoči v vodo, ko jo vidi. Razen če mu res ne pustiš.

Zlata prinašalka je bila moj prvi pes. Natančneje: bila je naš prvi pes. Ampak če ne bi bilo mene in mojega enajstletnega teženja, tudi June ne bi bilo pri nas. In ko je šla na drugo stran mavrice sem rekla, da nikoli več ne bom imela tako fajn psa. No, pa sem se zarekla. Ker imam spet tko fajn psa! Ker imam spet najboljšega psa. Ja, vem, ampak saj sem rekla, vsakemu je njegov najboljši :) Ampak tole je, zakaj je meni Sila, moja najbolj zlata zlatka tako zelo všeč: ker je tako lahko živeti z njo. Ker je vedno lačna (kar sicer res ni najbolj fajn, ker je lačna tudi tistih stvari ki ni prav da jih poje). Ker ima tako fajn iskrico v očeh. Ker rada dela z mano. In ker kljub temu, da rada dela še ne pomeni nujno, da vedno vse naredi prav in me še vedno uči, da moram najprej jaz naraditi prav, da lahko ona naredi prav. Ker ve, kdaj je čas za žur in kdaj je čas za dat mi mir (ok ok, sej vem, da to tudi drugi znajo - ampak ona zna boljš :P). Ker s tako lepim nasmeškom spi po lepo preživetem dnevu.

In preposto, ker je ona moja Sila! In ne, res ni čisto navadna zlata prinašalka!

In jutri pokažem, kaj je bilo najlepše darilo za rojstni dan! Potem boste spet razumeli ;)

Pasja šola

Ko sva se z Matejo nekaj let nazaj pogovarjali in ugotavljali, kako bi obe svoje življenje radi posvetili psom, njihovi vzgoji in šolanju ne vem, če sem zares verjela, da bom danes kjer sem. Bolj se je zdelo kot neuresničljive sanje. Kot nekaj kar si predstavljaš, da je tako lepo da je neuresničljivo.

Ko sva se pred tremi leti, odločili, da bova uresničili neuresničljivo, se je še vedno zdelo, da morda sploh ni možno. Pa sva se vseeno podali v to.

Ko sem pred dvemi leti v službi povedala, da bo moja služba postalo moje življenje in to nekje drugje. Huh. Šele ko sem to tam na glas izrekla, sem začutila, da se čisto zares uresničuje. Občutkov se še danes spomnim. Bili so tako močni, tako vznemirljivi. Tako prijetni in strašni obenem. Tako novi, da jih nisem znala deliti z nikomer razen s seboj. Obenem so bili osvajajoči. Dali so mi veliko nove moči.

Ko se danes vprašam, če sem kdaj sprejela boljšo odločitev vem, da je bila ta najboljša.

Pasja šola Fajn pes mi je prinesla toliko lepih trenutkov in toliko novih poznanstev s tako prijetnimi ljudmi in njihovimi psi, da tega drugje ne bi mogla doživeti. Neprecenljivo je deliti znanje s tistimi, ki to želijo. Neprecenljivi so zabavni trenutki v naši pasji šoli. Najbolj neprecenljivo pa je zbiranje s tistimi, ki po zaključenih treh ali štirih tečajev še vedno prihajajo, se zabavajo in uživajo v delu s svojimi psi. Točno to je tisto, kar je bil najin cilj. Da ljudje spoznajo, kako prijetno je lahko sobivati s psom in se z njim imeti lepo, pa naj bo to doma, na sprehodu, med opravki ali v pasji šoli Fajn pes :)

Še malo...

Še malo pa gremo... Na 3 tedenski dopust. :)
Najprej svetovno prvenstvo reševalnih psov v Belgiji.
Potem slab teden slane vode, morskih psov in kampiranja.
Na koncu pa zasluženih hribov za en poln teden.
Vse to z vsemi tremi in z njim. Pa kaj lepšega naj si še želim?

Naši vodni psi

Trije retrieverji. Vsi naj bi imeli radi vodo. No, saj jo imajo. Vsak na svoj način.

Sila jo obožuje.

Če ne želiš, da se namoči ji moraš to zelo jasno povedati. Sicer pa gre. Po tleh ali po zraku. Še najraje tako, da ti nazaj kaj prinese. Da boš le potem spet vrgel ;)

Mala Čatka...

Voda je fajn. Žur. Predvsem čofotanje v pličakih. Plavanje ji še ni preveč blizu, brez dvoma pa bo tekom poletja tudi to osvojila z vsem svojim žarom, hitrostjo in norostjo. Ona je... pač Čatka ;)

Jazzy pa...

On ima svoj tempo. Umirjeno, premišljeno in "gvišn". Hudič je le, ker mu babe na koncu vse vzameta.

 Priden! Dej zdej sm to palco!

Stare obljube

Enkrat, že predolgo nazaj, sem obljubila, da objavim nekaj poslušnosti naju s Silo iz različnih izpitov in tekmovanj. Tale je iz lanskega Avstrijskega državnega prvenstva. Na tole Avstrijo imam ful lep spomin. Družba enkratna, dogodkov za zapomnit si pa tudi malo morje :)